Vozli ali vozlički se strokovno imenujejo trigger točke, mišično prožilne točke ali miofascialne prožilne točke. Mišica je zgrajena iz več mišičnih vlaken, ki so ovita z ovojnicami oziroma fascijami.

vozliEno mišično vlakno poteka od začetka do konca mišice in je zgrajeno iz več enako dolgih delov, imenovanih sarkomere. Posamezna mišična vlakna so združena v snopiče. Več mišičnih snopičev skupaj tvori mišico. Trigger točke so majhna žarišča v mišicah (mišičnem tkivu ali mišični ovojnici) ki so nastale kot posledica neke poškodbe oziroma akutne ali kronične preobremenitve mišice. Mišična slabost (sedeče delo, delo za računalnikom, prisilna oziroma slaba drža), nenadna, hitra obremenitev, ponavljajoča se težka vaja ali delo za tekočim trakom, padec ali zdrs, prevelik razteg ali napačne obremenitve mišice in podobne situacije povzročijo v mišici spremembe. Te spremembe imenujemo po domače (mišični) vozli. Mišični vozli se lahko pojavijo kjerkoli na mišici, a so najbolj pogosti blizu mesta, kjer je mišica pripeta na tetivo oziroma kost. Zapleteni fiziološki procesi vodijo v razvoj na enem delu skrajšanih sarkomer in na drugem delu mišičnega vlakna do preraztegnjenih sarkomer. Mišično vlakno zato ne more opravljati svojih nalog. Ko težave v mišičnih vlaknih trajajo dlje časa, se prenesejo naprej tudi na fascije oziroma ovojnice mišic. Mišični vozli onemogočijo pravilen pretok krvi, kar jih še bolj draži in to povzroči začaran krog. Ko so 'trigger točke' aktivne, povzročajo bolečino. Lahko se kaže kot glavobol, vrtoglavica, omotičnost, bolečine v križu, mravljinčenje po roki itd. Latentne 'trigger točke' povzročajo občutek napetosti in zategnjenosti v določenem delu telesa.

KAKO JIH PREPOZNATI?

Verjetno je že vsak otipal zatrdline v mišicah, ki so lahko različnih velikosti. Akutna faza: prvi pokazatelj mišičnega vozla je lokalna občutljivost, toplota in vnetje. Če je poškodovanih samo par mišičnih vlaken, poškodba morda sploh ni očitna in jo prepoznamo le z neposrednim pritiskom na poškodovano mesto. Več kot je poškodovanih vlaken, bolj je poškodba opazna. Ob zgodnjem odkritju je odprava vozla razmeroma hitra. Kronična faza: če vozli niso odkriti in odstranjeni kmalu po poškodbi, začnejo rasti in vplivati na celotno mišico in bližnje tkivo. Poškodujejo se druga mišična vlakna, ker prevzamejo naloge prizadetih (in s tem imobilnih) vlaken. Mišica začenja sčasoma izgubljati prožnost in mobilnost. Telo začne kompenzirati in uporabljati druge mišice v drugih delih telesa, da se lahko giblje s čim manj bolečine. Tako pride do verižne reakcije, saj druge mišice postanejo preobremenjene, napete, boleče. Nove mišične sprožilne točke se pojavijo v mišicah, ki so prevzele del bremena in tudi te je sedaj potrebno odpraviti. Zato je potrebno na težavo gledati celostno in ne le odpravljati bolečino, temveč iskati njen pravi vzrok oziroma izvor.

POMOČ

Najbolje je poskrbeti za preventivo: za ustrezno prožnost in sproščenost mišice, kar dosežemo z razteznimi vajami, zadostnim pitjem rahlo slane vode, masažo ipd. Ko pa vozli nastanejo, je najbolje čim prej poiskati terapevtsko pomoč, saj s tem tudi preprečujemo nadaljnje težave. Vozle obravnavamo in odpravljamo z različnimi metodami, s katerimi aktiviramo telo, da na teh točkah poveča pretok krvi in izpusti priliv kisika, vključno z vsemi substancami.